O projektuNaša temeljna izhodišča za projekt ZaVedno mladi so:
1. Neizkoriščenost potenciala mladih kot posledica neinformiranosti. Mladi predstavljajo ključen in neprecenljiv vir inovacij in družbenega napredka, a njihov potencial iz mnogih razlogov ni izkoriščen; eden od razlogov za to je nezadostna informiranost mladih o njihovih možnotih, pa tudi nizka prepoznavnost mladih kot družbene skupine ter mladinske organiziranosti in dejavnosti v družbi.
2. (Ne)vidnost dejavnosti mladih. Mladi se v okviru vrstniških skupin, mladinskih organizacij in drugih institucij ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, v okviru katerih pridobivajo izkušnje in razvijajo svoje kompetence za nadaljnje delo in življenje. Njihovo delovanje obsega kulturne, mednarodne, medkulturne, izobraževalne, rekreacijske, okoljevarstvene, zdravjevarstvene, medgeneracijske, preventivne, politične idr. dejavnosti. Ključna težava pa ostaja promocija vseh teh dejavnosti pri javnostih, kjer mladinskemu sektorju ponavadi zmanjka finančnih, kadrovskih in drugih resursov.
3. Neozaveščenost mladih o lastnem delovanju. Mladi, ki sodelujejo v mladinskih organizacijah in mladinskih dejavnostih, se premalo zavedajo pomena svojega delovanja in vrednosti socialnega kapitala, ki ga s tem pridobijo. S promocijo mladinskih dejavnosti lahko vplivamo na večjo ozaveščenost aktivnih mladih o pomenu njihovih dejavnosti, s čimer bodo boljše predstavili svoje delo svojim vrstnikom, delodajalcem (poseben poudarek), staršem in splošni javnosti.
4. Podoba mladih v medijih / javnosti. Mladi in mladinske dejavnosti se le redko pojavijo v množičnih medijih. Pogosto pa so mladi prikazani kot družbena skupina, ki jo zanima le zabava, ki se vdaja odvisnostim, povzroča prometne nesreče in vandalizem, s čimer so mladi prikazani kot neodgovorni člani družbe. Javnost je zato relativno slabo osveščena o dejanskem položaju mladih in o družbeno koristnih dejavnostih mladih in mladinskih organizacij.
5. Senzibilizacija odločevalcev. Na področju sodelovanja med mladimi in odločevalci v Sloveniji je MSS v memorandumu mladih kot enega temeljnih ciljev zapisal: »Razviti kulturo upoštevanja vpliva katerekoli politike na mlade in posvetovanja s predstavniki mladih.« Projekt lahko gotovo pripomore k uresničevanju tega cilja, ki ga je mogoče doseči tako v neposredni komunikaciji z odločevalci samimi kot tudi preko večje prepoznavnosti mladinskega področja v javnosti nasploh.
6. Pomen ciljnih javnosti. Pri vseh ciljnih javnostih je potrebno upoštevati, katere kanale uporabljajo za vsakodnevno komuniciranje oz. sprejemanje informacij. Za doseganje učiteljev se je dobro opreti na ustrezne strokovne revije, za mlade na mladinske medije, za mladinske delavce na portal, ki ga vsi obiskujejo ipd. Vsekakor pa je potrebno pred uporabo kanalov še natančneje raziskati oz. ugotoviti, kateri so najpimernejši za posamezno ciljno javnost.
7. Dostop mladih do informacij. Dostop mladih do informacij je ključen dejavnik omogočanja njihove participacije v družbi, razvoja kompetenc in pridobivanja izkušenj. Z večjim dostopom do informacij bi se povečalo zanimanje mladih za sodelovanje pri mladinskih dejavnostih, vključevanje mladih v mladinske in druge organizacije in participacija mladih v družbi nasploh.
8. Pomen kanalov in posrednikov informacij za mlade. Eden ključnih kanalov uspešnega posredovanja informacij med mladimi so njihovi vrstniki, zato je potrebno dati medvrstniškemu infromiranju in dogodkom, kjer se srečujejo mladi, poseben pomen. Zelo pomembne so tudi informacijske točke za mlade in tamkajšnji informatorji, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za svoje delo. Seveda pa se zavedamo, da velik del mladih informacije sprejema preko svetovnega spleta in nekaterih drugih množičnih medijev, zato se je potrebno osredotočiti tudi nanje. Ob vsem tem pa je za učinkovito informiranje pomembno tudi, da mladi razvijejo kritični odnos do informiranja in da omogočimo informiranosti tudi mladim z manj priložnostmi.
9. Enoten komunikacijski prostor. Na mladinskem področju v Sloveniji manjka osrednji komunikacijski prostor, ki bi zagotavljal informacijsko stičišče za vse mlade, mladinske organizacije in njihove ciljne javnosti. Informacij za mlade in posrednikov informacij je veliko in so tematsko razpršeni, zato je prva težava pri dostopu do informacij najti ustrezni vir za iskane informacije. Rešitve na tem področju gredo v pravo smer že s spletnim komunikacijskim sistemom, ki ga pripravlja Urad RS za mladino. Menimo, da bi mreža organizacij v okviru tega projekta lahko zapolnila del te vrzeli kot generator komunikacijskih strategij in »živa« referenčna točka za komuniciranje tem mladih.
10. Mladi naj skrbijo za lastno podobo. Mladi in mladinske organizacije morajo biti tisti, ki javnosti predstavljajo svoje delovanje in tematike, saj za to ne potrebujejo starejših »advokatov« in še ene pokroviteljske obravnave, kar se jim dogaja že doma, v šolah idr. institucijah. Menimo, da je zato nujno, da so nosilci projekta senzibilizacije javnosti za teme mladih mladi - kar pa ne izključuje strokovne podpore starejših in drugih institucij.
11. Vloga Mladinskega sveta Slovenije. Mladinski svet Slovenije je osrednja nevladna organizacija na področju mladinskega dela, eden ključnih namenov njegovega delovanja pa predstavljati in zastopati mladinske organizacije in mlade v Sloveniji. MSS ima prav tako zaradi sodelovanja s širokim spektrom mladih in mladinskih organizacij najširši vpogled v mladinske tematike in se zaveda ključnih problematik tako mladih posameznikov kot mladinskih organizacij, zato smo se nemudoma videli v vlogi nosilca tovrstnega projekta.
12. Vloga partnerjev: mreža različnih vsebin, komunikacijskih podpor, struktur mladih in mreža mrež. Menimo, da je za uspešno senzibilizacijo javnosti v tovrsten projekt kot partnerje potrebno vključiti:
- mrežne organizacije, ki pokrivajo širok spekter organizacij preko svojega članstva, saj to pomeni široko prepoznavnost projekta že zaradi same strukture partnerskih organizacij,
- organizacije, ki pokrivajo različne dejavnosti mladih po vsebini – za komuniciranje različnih vsebin,
- institucije, ki se ukvarjajo z različnimi starostnimi skupinami mladih, da pokrijemo čim širši starostni spekter mladih,
- organizacije, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi, da dosežemo tudi manj vidne mlade člane družbe,
- organizacije, ki se ukvarjajo s komunikacijskimi dejavnostmi in hkrati z mladimi, da združimo aspekt mladinskih dejavnosti in strokovne podpore pri komuniciranju in
- množične medije – zaradi vidnosti projekta.
