V okviru projekta ZaVedno mladi potekajo poleg mnogih drugih aktivnosti tudi okrogle mize o problematiki mladih v lokalnih okoljih, ki jih izvajamo v različnih krajih po Sloveniji.
Letošnja druga okrogla miza – prva se je zgodila meseca marca v Hrastniku - je potekala v Mariboru, in sicer 2. junija 2010 v prostorih II. Gimanzije Maribor.
Namen okrogle miza je v prvi vrsti povezati vse akterje na mladinskem področju – na eni strani mlade in mladinske delavce, na drugi strani pa »odločevalce« ter predstavnike relevantnih instuitucij, ki lahko kakor koli pripomorejo k spremembam na področju problematike mladih in tudi širše, ter jih spodbuditi h konstruktivnemu dialogu in skupnemu iskanju rešitev.
Po manjši predhodni raziskavi in po posvetu z mladimi in mladinskimi delavci iz občine Maribor smo prišli do zaključka, da sta v dotičnem okolju najbolj pereča problema vandalizem oziroma varnost nasploh ter možnosti za preživljanje prostega časa. Glede na identificirani temi smo k udeležbi na dogodku povabili – poleg širše javnosti – predstavnike občinskih organov in predstavnike policijske uprave Maribor. Ti so se na povabilo zelo pozitivno odzvali; s strani občine se je okrogle mize udeležila ga. Marja Guček - referentka za mladino na Uradu za kulturo in mlade, kljub mnogim obveznostim se je dogajanju kasneje pridružil tudi podžupan, g. Andrej Verlič. S policijske uprave Maribor so se okrogle mize udeležili g. Rafael Viltužnik – pomočnik direktorja PU Maribor, g. Branko Hercog s kriminalističnega oddelka, g. Darko Lamot – vodja oddelka za splošne policijske naloge, g. Jože Šprah – pomočnik komandirja policijske postaje Maribor 2 ter g. Boštjan Vogrinec – pomočnik komandirja policijske postaje Maribor 1.
Udeležba s strani mladih je bila slabša od želene in pričakovane, a je njihova odsotnost v času izpitov in dugih preverjanj seveda upravičena. Tako so mlade zastopali: predstavnika Kluba mariborskih študentov, dva predstavnika dijakov ter trije mladi s posebnimi potrebami, in sicer predstavniki Društva gluhih in naglušnih Podravja - Maribor. Sicer pa je bila udeležba mladinskih in pedagoških delavcev precejšnja; prišla sta dva mlada zaposlena v mariborski mestni knjižnici, predstavniki Zveze prijateljev mladine Maribor, dve mladinski delavki iz MISC Infopeka, predstavnica Centra za pomoč mladim, predstavnica Andragoškega zavoda Maribor ter profesorica sociologije in socialna pedagoginja z II. Gimanzije Maribor.
Tudi medijski odziv je bil nepričakovano velik; dogodek so dokumentirali novinarji Večera, RTV SLO – Radia Maribor, Radia 1, Radia MARŠ ter novinarji lokalne televizijske postaje.
Dogodek, ki je potekal v obliki delavnic, je vodila in moderirala trenerka iz bazena trenerjev Mladinskega sveta Slovenije – Nina Milenković.
Za uvod smo s trodimenzionalno prostorsko matematično uganko poskusili iti izven svojih dvodimenzionalnih okvirjev in se zavezali, da bomo med okroglo mizo vsi skupaj skrbeli za konstruktiven in strpen dialog, ki je edini, ki lahko privede konkretnih rezultatov v prihodnosti.
Udeleženci so se nato razdelili v dve skupini, in sicer glede na temo, ki so jo želeli obravnavati: vandalizem oziroma prosti čas mladih. Skupini sta se nato zaradi lažjega dela razdelili v še dve manjši mešani skupini, kjer so se pogovarjali o ključnih problemih, vzrokih za le-te ter o možnih rešitvah. Skupini sta nato združili izsledke ter jih predstavili skupini, ki je obravnavala drugo tematiko. Tako se je odprl dialog med vsemi udeleženci, ki je bil zelo konstruktiven.
Skupina, ki se je ukvarjala s problematiko vandalizma, je najprej poskusila opredeliti pojem vandalizma in identificirala oziroma izpostavila sledeča pojava:
1.Navijaška skupina Viole: namerno uničevanje javne in/ali tuje lastnine ter širjenje nestrpnosti. Vzroki za to naj bi bili iskanje pozornosti, dokazovanje, prepuščenost ulici, nekonstruktiven način izražanja svojega mnenja, »psihologija množice«. Možne rešitve, ki so jih udeleženci predlagali, so poleg nadzora in sankcij ter raznih aktivnosti ozaveščanja na šolah in drugih institucijah, predvsem izvajanje programov vključevanja mladih v aktivnosti, kjer se lahko konstruktivno izražajo. Poleg tega pa so izpostavili tudi pomen vzgoje doma, znotraj družine in nenazadnje v šolah, ki prav tako opravlja nalogo vzgojitelja. Veliko je bilo govora o sankcijah, ki naj bodo take, da mlad človek na svoji koži izkusi popravljanje posledic svojih dejanj; npr. pospravljanje, čiščenje, idr. Mnogi so bili mnenja, da bi po takem ukrepu mladi s težjim srcem še naprej povzročali škodo.
2.Novejši fenomen - medvrstniško nasilje – psihično in fizično. Tu naj bi šlo za dokazovanje (pre)moči ter iskanje pozornosti. Kot rešitve so udeleženci navedli predvsem preventivne programe vključevanja mladih v že obstoječe aktivnosti mladinskih organizacij, mladinskih centrov, itd. ter akcije ozaveščanja mladih po šolah in drugih institucijah.
Skupina, ki je obravnavala tematiko preživljanja prostega časa mladih, pa je problematiko razdelila na:
1. Programi za mlade: pomanjkanje programov, ki pokrivajo interese vseh skupin mladih, pomanjkanje alternativnih programov (razpisi za organizacijo alternativnih dejavnosti – EPK!) in programov, prilagojenih današnjemu času, premalo povezovanja med samimi organizatorji (mladinskimi organizacijami) ter med organizatorji in lokalnimi oblastmi (predvsem z varnostnim svetom). Pogrešajo več samoiniciative in samoorganiziranja mladih ter vključevanja mladih v že ponujene aktivnosti – tu so poudarili problem računalnika in televizije, ki mlade zadržujeta doma; hkrati pa je problem tudi v zaslužkarjih, ki mladim ponudijo zgolj zabavo z alkoholom, nato pa jih postavijo pred vrata. Občinske oblasti pozivajo k podaljšanju dovoljenj za koncerte in duge aktivnosti na prostem. Predlagali so tudi organizacijo ustvarjalnih taborov, športnih vikendov ter podaljšanje festivala Lent čez celo poletje, oziroma hkratni Mladi Lent, kjer bi se lahko predstavili mladi umetniki. Poudarili so slabo informiranje mladih o dogajanju, predvsem neprimernost načinov posredovanja informacij, saj te velikokrat sploh ne pridejo do vseh mladih – predvsem tistih s posebnimi potrebami, ki si zelo želijo se vključevati v razne aktivnosti, a za njih sploh ne zvejo – tu so predlagali nove načine obveščanja in informiranja javnosti (predvsem je potrebno uporabiti že obstoječe spletne kanale in mreže, ki so med mladimi zelo dobro sprejete).
2.Infrastruktura za izvajanje programov: ponekod je zastarana, neprimerna, poškodovana ali pa je lokacija neprimerna (spalni deli mesta). Želijo si »klasičnega« mladinskega centra, nekomarcialnega prostora za mlade umetnike, ponovne brezplačne uporabe Ljudskega vrta, brezplačne uporabe športnih kapacitet, boljše razsvetljave krajev, kjer se mladi zbirajo ter podaljšanja obratovalnega časa reflektorjev na igriščih, postavitve pip s pitno vodo – predvsem ob igriščih in športnih objektih, niso pa pozabili tudi na najmlajše, za katere menijo, da nimajo dovolj igrišč oziroma so ta poškodovana ali kako drugače zlorabljena s strani starejših mladih (kjer se ponovno pojavi problem vandalizma, onesnaževanja). Vsekakor pa so se vsi strinjali, da je potrebno čim bolje izkoristiti že obstoječe objekte in programe.
Ob koncu smo skupno ugotovili, da obstaja že precej programov za mlade prav tako tudi infrastrukturnih rešitev, ki pa vseeno ne dosežejo željenega števila ljudi oziroma ne zaživijo – bodisi zaradi slabe informiranosti bodisi zaradi neupoštevanja potreb mladih. Vprašali smo se tudi, kako »priti« do mladih z manj priložnostmi, ki se zelo redko vključujejo v mladinske dejavnosti. Razvila se je debata o (ne)strpnosti med mlajšimi in starejšimi občani. Pojavila so se vprašanja, ali je bolje objekte za mlade centralizirati, jih postaviti v center Maribora, ali bi jih bilo prav postaviti na čim več mest v okviru mestnih četrti.
S strukturirano debato smo tako odprli veliko vprašanj, našli tudi nekaj čisto konkretnih predlogov. Vsak je lahko izpostavil svoj pogled pa tudi slišal mnenja drugih. V zaključni evalvaciji oziroma refleksiji je tako vsak udeleženec s pomočjo »fotogovorice« strnil svoje občutke in videnja v eni povedi. Najpogosteje so odzvanjale besede o strpnosti, konstruktivnem dialogu, ki lahko združi več glav in privede k boljšemu jutri, o medgeneracijskem sodelovanju, o idealizmu mladih, o skupni odgovornosti (zakon ni vse!, potrebna je tudi etika in morala), o dopuščanju svobode mladim, o sprejetosti, itd.
Organizatorji smo vse udeležence pozvali k nadaljevanju dialoga in skupnemu reševanju vprašanj, odločevalce pa k upoštevanju slogana – Nič o mladih brez mladih!
